Literatura
Osrednji del Baške grape leta 1947. (del Fabbro)

Ekipa filma Na svoji zemlji je leta 1947 zabeležila idiličen pogled z Bunkerja nad vasjo Grahovo ob Bači proti Koritnici in navzgor po Baški grapi. Tukaj vas opozarjamo na kulturno in naravno dediščino Baške grape in izpostavljamo povezave s Tematsko potjo Na svoji zemlji.

Kotiček za popotnike:
Kulinarična ponudba
Ponudba nočitev
Dostop do Baške grape

Stržišče pod Črno prstjo (C. Zgaga) Baška grapa je ozek, ob reko Bačo stisnjen svet med Petrovim Brdom in Bačo pri Modreju. Šele na prehodu iz 19. v 20. stoletje sta se vanjo zrinili cesta in Bohinjska železnica. Na dno Baške grape je vsidranih nekaj večjih naselij: Podbrdo, Hudajužna, Koritnica, Grahovo ob Bači, Kneža, Klavže. Na strma pobočja se kakor gnezda pripenjajo slikovite vasice in zaselki: Podmelec, Grant, Rut, Znojile, Stržišče, Kal, Kuk, Trtnik, Bača pri Podbrdu…

Tehniška dediščina

Aleksander Valič Logarjev most pod Grahovim ob Bači, 1907 (Fran Pavlin, iz arhiva Borisa Mlakarja, posredoval Cveto Zgaga)

Bohinjska proga med Jesenicami in Novo Gorico je bila v času Avstro-Ogrske monarhije del pomembne evropske železniške proge Praga–Trst. Zgrajena je bila med letoma 1900 in 1906 in je krajem ob njej prinesla velik napredek. V obeh svetovnih vojnah je bila močno poškodovana. Po drugi svetovni vojni se je proga Praga–Trst razdrobila med več držav, zato je Bohinjska proga v veliki meri izpadla iz mednarodnega prometa. Leta 1973 leta so parne lokomotive zamenjali motorni potniški vlaki in dizelske lokomotive, v turistične namene pa še vozi muzejski vlak, ki spodbuja prizadevanja za vpis Bohinjske proge na Unescov seznam svetovne tehniške dediščine. Z množico predorov (Bohinjski meri 6327 m), galerij in mostov je še vedno ena najbolj atraktivnih prog v Evropi. Ob predoru Bukovo je ohranjena tudi Prezračevalna naprava iz leta 1914. V svojem drobovju skriva ogromen ventilator, ki je skozi obzidano železno konstrukcijo pihal v predor zrak in odpihoval ogromne količine dima.

Film Na svoji zemlji prikazuje, kako so partizani Bohinjsko progo minirali, da so onemogočali premike okupatorjevih čet. Tematska tabla Prižgi, prižgi! blizu Logarjevega mosta pod Grahovim ob Bači razloži, da film prikazuje resnične dogodke med drugo svetovno vojno, le za prizor miniranja mostu je filmska ekipa izbrala mogočen Logarjev most, v resnici pa je bil miniran železniški most Bukovo v Zarakovcu. Razgledna točka Šance omogoča lep razgled nad delom proge, ki ga partizani v filmu uničijo.

Etnološka dediščina

Aleksander Valič Prangarjev mlin (Cveto Zgaga)
  • Jakovkna hiša v Podbrdu je odlično obnovljena dokaj premožna vaška hiša, v njej sta Turistično informacijski center in razstava Tolminskega muzeja.
  • Orodna in podkovna kovačija Kogoj v Klavžah iz leta 1901 ima ohranjen izjemen primerek tehniške dediščine – železni vzmetni kovaški stroj ali norec priča o iznajdljivosti lastnika.
  • Prangarjev mlin z žago venecijanko ob Ravtarskem potoku v Znojilah je star vsaj sto deset let in ga je poganjala turbina. Obratoval je do leta 1980, zdaj zanj skrbi Društvo Baška dediščina.
  • Jakova kovačija v Kuku z mehanskim kovaškim kladivom norcem je bila zgrajena leta 1923 ali 1924, obratovala je do leta 1978. Zadnja leta jo upravlja Društvo Baška dediščina in njeni člani na prireditvah Odmev dediščine prikažejo njeno delovanje.
  • Bača skozi čas je razstava Cveta Zgage v mlekarni na Bači pri Podbrdu, v domači hiši Pri Martinu pa je zbral zanimivo zbirko predmetov z Bače pri Podbrdu.
  • Turški križ nad Ruscovo domačijo in Brunarico Slap ponuja več razlag o nastanku, ena je povezana z vpadi Turkov, druga pa navaja, da je to gozdarsko mejno znamenje iz 18. stoletja.

Sakralna dediščina

Aleksander Valič Sv. Lenart, Bača pri Podbrdu (Cveto Zgaga)
  • cerkev sv. Lenarta na Bači pri Podbrdu,
  • baročna cerkev sv. Miklavža v Podbrdu (poslikave Clementa del Nerija iz leta 1941),
  • cerkev sv. Ožbolta v Stržiščah,
  • cerkev sv. Treh kraljev v Oblokah,
  • kapela sv. Barbare v Hudajužni,
  • cerkev sv. Ane na Grahovem ob Bači (poslikave Zorana Mušiča in Avgusta Černigoja),
  • cerkev sv. Lamberta v Rutu (poslikave Clementa del Nerija iz leta 1893),
  • kapela sv. Marije v Grantu,
  • cerkev Marijinega vnebovzetja v Podmelcu (poslikave Franca Seljaka iz leta 1899 in neznanega avtorja, verjetno iz leta 1718),
  • cerkev sv. Jurija na Kneži (poslikave Franca Seljaka iz Klavž),
  • kapelica Marije Device na Temljinah (poslikave Tomaža Seljaka iz Klavž),
  • kapelica Rožnovenske Matere božje na Selih nad Podmelcem,
  • cerkev sv. Lucije na Logarščah,
  • cerkev sv. Petra na Lojah (poslikave Antona Krainza in Tomaža Seljaka).

Pohodne poti

Aleksander Valič Kamniti most v Podbrdu ob poti na Bačo (Cveto Zgaga)
  • Bevkova pot Hudajužna–Zakojca do rojstne hiše Franceta Bevka,
  • Pot po Rapalski meji poteka od Petrovega Brada po bližnjih vrhovih,
  • Geološka pot je do leta 2000 potekala na območju med Rutom in Stržiščami. Idejo o slovenski geološki poti je razvil geolog dr. Stanko Buser. Odsek Stržišče–Rut je obnovljen in opremljen z informacijskimi tablami,
  • Volfova pot Podbrdo–Petrovo Brdo k obeležju domačinu, duhovniku in rodoljubu Janezu Volfu (1853-1917),
  • Pot skoz´Burklce poteka iz Podbrda skozi Trtnik do Kala,
  • stare poti povezujejo slikovite vasice Baške grape,
  • markirane planinske poti vodijo iz doline na Porezen (Planinski dom Andreja Žvana – Borisa), Slatnik, Lajnar, Možic, Šavnik, Koblo, Črno prst (Planinski dom Zorka Jelinčiča), Rodico, Kotel …

Rastlinstvo

Aleksander Valič Rutarska lipa (Cveto Zgaga)
  • Rutarska lipa (Tilia) se bohoti ob cerkvi sv. Lamberta v središču vasi Rut pod Rodico. Stara je več stoletij in je eno najdebelejših slovenskih dreves z obsegom debla 8 metrov. Dosegla je višino zvonika, leta 1844 v vaškem požaru pogorela in se potem znova obrasla. V sredini je votla, zato ni možno določiti točne starosti.
  • Kratkodlakavo popkoreso (Moehringia villosa) je odkril botanik Karl Zois in danes raste kot endemit samo še v zgornjem delu Baške grape. Razlagalna tabla na čistilni napravi blizu nekdanje Tovarne Bača v Podbrdu opozarja na mehke blazinice v previsnih skalah ob cesti, ki so maja in junija posute z drobnimi belimi zvezdastimi cvetovi.
  • Cvetlično bogastvo obsežnih travnatih in strmih pobočij nad Baško grapo že stoletja navdušuje botanike in obiskovalce gorskega sveta, še posebno cvetne preproge na Črni prsti, ki jo po pravici imenujemo botanični vrt Evrope.

Vodovje

Aleksander Valič Slap v Driselpohu (Cveto Zgaga)

  • Reka Bača izvira v zatrepu Baške grape, 1100 metrov visoko pod Slatnikom. Po 30 kilometrov dolgem toku se v Bači pri Modreju izliva v Idrijco. Med Hudajužno in Koritnico je izdolbla kanjon Klonte. Vanj se steka pahljačasti Humarjev slap, ki pada prek 25 metrov visoke stene v treh stopnjah. V vasi Klavže je Bača izdolbla okoli 60 metrov dolga in do 10 metrov globoka Korita.
  • Hudourniški potok Kacenpoh ali Mačji potok izvira visoko med Šoštarjem in Koblo in se v središču Podbrda steka v reko Bačo. V srednjem toku slikovite soteske je izdolbel ozka, okoli 50 metrov dolga in do 15 metrov globoka korita, imenovana Klovdra. Dosežemo jih po novo urejeni poti skozi sotesko Plumf.
  • Potok Driselpoh, tudi pritok reke Bače, začenja svojo pot v južnih pobočjih Črne prsti. Voda dere v dolino v brzicah in slapovih ter se umirja v barvitih tolmunih. Vhod v sotesko ima podobo ozkega, ledeniško izdolbenega kanjona.
  • Reka Knežica, eden najmočnejših pritokov reke Bače, je v svojem slikovitem toku ustvarila okrog 300 metrov dolga korita, imenovana Velike luti.
  • Ruscov slap ob Ruscovi domačiji je viden s ceste Podbrdo–Petrovo Brdo. Moč mu daje voda potoka Milpoh ali Mlinski potok.
  • Slap Sopota oblikuje voda istoimenskega potoka, ki prek treh polic pada 66 metrov globoko v ovalen tolmun. Slab kilometer iz Podmelca v smeri proti Tolminu vodi do njega urejena pot z glavne ceste. Slap je viden tudi s ceste pri Meleh.
  • Dicova voda je zajetje, ki so ga v obliki kamnitega portala uredili avstro-ogrski vojaki leta 1916 in je bilo pred nekaj leti obnovljeno. Na izvir opozarja smerokaz ob cesti Bača pri Modreju–Podbrdo tik pred vasjo Klavže. Voda ima konstantno temperaturo, nikoli ne presahne in ugodno vpliva na počutje. (Olga Zgaga)

Slike iz peska

Aleksander Valič Pomnik hribovskim materam, Bača, 2012 (Stanka Golob)

Diplomirana slikarka Stanka Golob je sprva slikala z akrilnimi barvami, leta 1994 pa je začela raziskovati izrazne možnosti peska, ki ga nabira po slovenskih vodotokih, meliščih in kamnolomih. Različne odtenke in debeline peska uporablja za abstraktne motive in slike pokrajine v Baški grapi. Tako ohranja podobe iz preteklosti, saj je potres leta 1976 izbrisal marsikatero hišo ali del vasi, zaradi modernega načina življenja pa se zaraščajo senožeti in pašniki.
Stanka Golob, Grahovo ob Bači 65a, 5242 Grahovo ob Bači, 041/425-577, slikeizpeska@gmail.com, http://www.slikeizpeska.com/

GOSTINSKA PONUDBA BAŠKE GRAPE

Priporočamo, da se za kosila dogovorite vsaj dan prej.

GRAHOVO
Okrepčevalnica Pri Brišarju, Erik Brišar, Grahovo ob Bači 23, 05 380 48 01, 031 784 581, bojanabrisar@gmail.com, http://www.pri-brisarju.net/
ZAKOJCA
Turistična kmetija Pri Flandru, Marija Tušar, Zakojca 1, 05/377 9800, 031/288 142, info@kmetija-flander.si, http://www.kmetija-flander.si
PODBRDO
Brunarica Slap, Marjan Nagode, Podbrdo 1, 05 380 30 65, 030 380 868, info@brunarica-slap.com, http://brunarica-slap.com/


PONUDBA NOČITEV V BAŠKI GRAPI

GRAHOVO OB BAČI
Počitniška hiša Brdo, John Joseph Cusak,Grahovo ob Bači 71, 051 831 330,
http://www.bedandbreakfast.com/slovenia-tolmin-hisa-brdo.html
Počitniško stanovanje Golja, Simon Golja, Grahovo ob Bači 52, 031 810 350
KORITNICA
Kamp Šorli, Koritnica 61/1, Samo Šorli 031 356 367, Vilko Šorli 041 435 261,
camp.sorli@gmail.com, http://www.camp-koritnica.com/
ZAKOJCA
Turistična kmetija Pri Flandru, Marija Tušar, Zakojca 1, 05/377 9800, 031/288 142, info@kmetija-flander.si, http://www.kmetija-flander.si
RUT
Apartma Rut Pr Cesarlu, Aleš Bizalj 031 571 052, ales.bizalj@siol.net, Helena Bizalj 031 489 117, helena.bizalj@gmail.com, http://apartma-rut.si/rezervacije/
Apartma Rut, Rut 54b, Jožica Loncner, Modrejce 2h, 031 381 634, info@apartma-loncner.si
GRANT
Vesna Maver, Počitniška hiša z bazenom, Grant 1, 5243 Grahovo ob Bači, 031 376 745,
vesna.maver@gmail.com, http://www.grantinvest.si/apartma.htm
HUDAJUŽNA
Sobe Zver Renata, Renata Zver, Hudajužna 22, 031 472 187, zrenataz@gmail.com
PODBRDO
Sobe Panjtar Antonija, Antonija Panjtar, Podbrdo 83, 05 380 80 27
PETROVO BRDO
Planinski dom na Razvodju, Rudolf Zgaga, Petrovo Brdo 2b, 041 320 966, 05 380 81 01,
info@petrovobrdo.si, http://www.petrovobrdo.si/
PODMELEC
Apartmaji in sobe Pr Jakcu, Ivan Humar, Podmelec 19, 041 649 860, 05 380 66 03
Hiša nad Bačo, Wayne Wharton, Podmelec 11, 030 248 249,

(podatke zbrala Alenka Zgaga)

DOSTOP DO BAŠKE GRAPE

Na vrh


1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1
© 2012 Občina Tolmin. Vse pravice pridržane.