Vaščani poslušajo Stanetov govor. (del Fabbro)

Tematska pot je prosto dostopna za posameznike in manjše skupine. Napovedanim skupinam vodiči Društva Baška dediščina omogočijo ogled filma in razstave Tolminskega muzeja v dvorani Krajevne skupnosti Grahovo ob Bači, potem jih vodijo po Tematski poti. Ponujamo sedem vsebinskih programov – nekatere različice Tematsko pot povezujejo z drugo dediščino Baške grape ali širšega okolja, druge pa s filmsko dediščino v Divači ali Ljubljani.

1. Tematski dan Na svoji zemlji: ogled filma (2 uri) in razstave Na svoji zemlji – 60 let kasneje (pol ure), Tematska pot v krajši (2,5 ure) ali daljši različici (4,5 ure).
2. Filmsko-tehniški dan: ogled filma, Tematska pot in Tehniška dediščina osrednjega dela Baške grape.
3. Na svoji zemlji v Baški grapi: ogled filma, Tematska pot in ogled razstav v Jakovkni hiši v Podbrdu.
4. Na svoji zemlji s Kosmačem in Bevkom: ogled filma, Tematska pot, ogled mladostne hiše Franceta Bevka v Zakojci in rojstne hiše scenarista Cirila Kosmača na Slapu ob Idrijci, v sodelovanju s Tolminskim muzejem.
5. Na svoji zemlji in Partizanska bolnica Franja: ogled filma, Tematska pot, Partizanska bolnica Franja, v sodelovanju z Mestnim muzejem Idrija oziroma Cerkljanskim muzejem.
6. Na svoji zemlji in Muzej slovenskih filmskih igralcev v Divači: ogled filma, Tematska pot, ogled Muzeja slovenskih filmskih igralcev, v sodelovanju s Slovensko kinoteko.
7. Tematski dvojček Na svoji zemlji: ogled filma s pogovorom v Kinodvoru, potem obisk Tematske poti v Baški grapi. V sodelovanju s Kinodvorovim programom Kinobalon.

Kontakt: Društvo Baška dediščina, Alenka Zgaga, 041/601 248, info@tpnasvojizemlji.si
Društvo Baška dediščina pri programih z dvojno vsebino prevzame koordinacijo s partnerskimi ustanovami.

S klikom na povezave dobite osnovne informacije in kontakte.

Šolske skupine Mladim obiskovalcem film približamo skozi oči njihovega sovrstnika Borisa. Orličeva zgodba v spodnjem delu tematskih tabel zasleduje Borisov razvoj od otroka do kurirja in mladega partizana, ki mu je zaupana skrb za svobodo na naši zemlji. Na Orličevo zgodbo se navezujejo tudi tematski listi Orlič na svoji zemlji. Programe in pogovore lahko prilagodimo starosti otrok in časovnim okvirom ogledov šolskih skupin.

Boris – Orlič (del Fabbro)

Druge skupine
Odrasli obiskovalci, ki film že poznajo, si lahko ogledajo sedem odlomkov, na katere se nanašajo table Tematske poti. Programe za skupine lahko prilagodimo tako, da:

• se posvetimo filmskemu jeziku,
• organiziramo pogovore na različne teme, možno s povabljenim(i) gostom(i),
• vključimo tudi kulinarično ponudbo Baške grape.

Tehniška dediščina

	Točno na polovici Bohinjske proge, ki povezuje Jesenice in Novo Gorico, blizu Koritnice, stoji most Bukovo, ki so ga partizani med vojno minirali. Nemci so speljali obvozni tir v loku ob pobočju, da so lahko progo uporabljali. Po vojni so most obnovili, dodatnega tira ob pobočju pa niso odstranili takoj in prav na tem tiru je ekipa filma Na svoji zemlji lahko posnela miniranje proge.
Filmska ekipa snema na slepem tiru v Zarakovcu. (del Fabbro)

Na holmcu nad mostom je urejena razgledna točka Šance, s katere je lep pogled na most in del Bohinjske proge, ki so ga v filmu minirali. Ledinsko ime daje slutiti, da je tu potekal Rimski limes (Claustra Alpium Iuliarum) – obrambni sistem, ki se je raztezal od Trsata nad Reko na Hrvaškem do Ziljske doline v Avstriji. Značilni relief v obliki poraščenega nasipa lahko zaznamo od razgledne točke Šance navzdol do Bače in na drugi strani navzgor do gruče hiš v Zarakovcu. Približno kilometer je oddaljena prezračevalna naprava ob severnem portalu predora Bukovo. Zgradili so jo leta 1914, da je v predor dovajala kisik in tako ogenj v parnih lokomotivah ni ugasnil. To je najstarejša ohranjena naprava te vrste v Evropi in ima status tehničnega spomenika. Danes seveda ni več v uporabi, z njo upravlja Društvo Baška dediščina. Menjava pogonskih sredstev močno vpliva na naša življenja, kar lahko opazujemo tudi na Bači in pritokih. Do sredine dvajsetega stoletja so poganjali mline in žage (ob poti vidimo star mlinski kamen), pozneje pa so jih zajezili za hidroelektrarne. Če je v preteklosti neodvisnost predstavljala hrana, je danes primat prevzela energija. (Toni Obid)

Razgledna točka Šance omogoča pogled na most Bukovo in Koritnico v ozadju. (Toni Obid)	Pogosnko kolo prezračevalne naprave že dolgo miruje. (Toni Obid)

Jakovkna hiša z razstavo Tolminskega muzeja
Sredi starega vaškega jedra Podbrda ob cerkvi sv. Nikolaja stoji prenovljena Jakovkna hiša častitljive starosti in pestre preteklosti. V njej sta Turistično informacijski center (TIC) in stalna muzejska razstava, ki jo je leta 2008 postavil Tolminski muzej in prikazuje tri prelomna obdobja iz zgodovine zgornje Baške grape. V največjem prostoru je predstavljena tirolska kolonizacija tega območja v 13. stoletju (na območju današnjega Grahovega ob Bači in Koritnice so tedaj že živeli Slovenci, Tirolci so izkrčili in poselili predvsem višje in z gozdom zaraščene lege Baške grape). V manjši kamri si lahko ogledate bogata fotografska pričevanja o gradnji Bohinjskega predora in Bohinjske železniške proge, ki je bila dokončana leta 1906 in je močno posegla v dotedanje življenje krajev v dolini. V zadnji sobi je predstavljen čas med obema vojnama, ko je prišla Primorska pod Kraljevino Italijo in so postali ti kraji močno varovano in utrjeno obmejno območje. Ta del pomaga razumeti zgodovinsko ozadje filma Na svoji zemlji. (Karla Kofol)

Jakovna hiša (Karla Kofol)	Podbrdo med vojnama (arhiv TM)

Tolminski muzej
Kontakt: Tolminski muzej, Mestni trg 4, 5220 Tolmin
Karla Kofol, 05/381 1360, karla.kofol@guest.arnes.si

Kosmačeva domačija na Slapu ob Idrijci
Pisatelj in prevajalec Ciril Kosmač (1910–1980) je eden najvidnejših slovenskih literatov 20. stoletja ter vodilni stilist slovenske povojne proze. Domačija njegovih staršev na Slapu ob Idrijci in njegov prvi dom je danes preurejen v spominski muzej. Ob poti, ki vodi ob levem bregu Idrijce, stojita drug ob drugem hlev in skromna, s slamo krita hiša – veren prikaz preprostega kmečkega stavbarstva in bivalne kulture tega dela Primorske s konca 19. in začetka 20. stoletja. V podstrešnih prostorih hiše je na ogled manjša razstava o pisateljevem življenju in delu ter času, v katerem je živel. Stanovanjsko stavbo, ki je last občine Tolmin, od leta 2003 upravlja Tolminski muzej. S hišo in s spodnjim delom doline Idrijce je tesno povezan tudi film Na svoji zemlji. Literarna pripoved Očka Orel, po kateri je pozneje nastal scenarij za film, se namreč dogaja v dolini Idrijce. Za kmečko mizo izbe na Kosmačevi domačiji so se poleti 1947 zbirali, moževali in ustvarjali vodilni filmski snovalci. Z Mosta na Soči, kjer so stanovali, so prihajali h Kosmaču, ki je tisto poletje preživljal na Slapu ob Idrijci, in mu s strahom prinašali v pregled popravke scenarija. Za vsako spremenjeno besedo so se s Kosmačem dolgo in trdo pogajali, saj je bil ta po besedah Franceta Štiglica prav po tolminsko trmast. (Karla Kofol)

Domačija. (Karla Kofol)	Ciril Kosmač v času popravljanja scenarija za film Na svoji zemlji. (Veno Pilon)

Tolminski muzej
Kontakt: Tolminski muzej, Mestni trg 4, 5220 Tolmin
Karla Kofol, 05/381 1360, karla.kofol@guest.arnes.si

Domačija pisatelja Franceta Bevka v Zakojci
Visoko nad Baško grapo leži vas Zakojca, rojstni kraj pisatelja Franceta Bevka (1890–1970). Volarjeva domačija, v kateri je pisatelj France Bevk preživljal otroštvo in rano mladost, je bila svečano odprta ob 100-letnici pisateljevega rojstva. V hiši je več avtentično predstavljenih prostorov: v kleti majhen hlev, v pritličju veža, kuhinja z ognjiščem in hiša, kjer se je družina zbirala ob hrani in ob dolgih zimskih večerih, ter dve kamri. Na podstrešje še zmeraj vodijo stare strme stopnice, le da tam ni več podstrešnice, kjer je Bevk kot dvanajstletni fant napisal in ilustriral svojo prvo knjigo. Podstrešje je preurejeno v velik razstavni prostor, kjer sta z dokumenti, fotografijami, knjigami in predmeti prikazana pisateljevo življenje in delo. Hišo upravlja Mestni muzej Idrija oziroma Cerkljanski muzej. Ključ hranijo na bližnji turistični kmetiji Pri Flandru (05/377 9800, 031/288 142, http://www.kmetija-flander.si). (Milojka Magajne)

Bevkova hiša v Zakojci. (Marijan Močivnik)	France Bevk. (arhiv MMI)

Mestni muzej Idrija
Kontakt: Mestni muzej Idrija, Prelovčeva 9, 5280 Idrija
Cerkljanski muzej, Bevkova 12, 5282 Cerkno
Milojka Magajne, 05/372 3180, info@muzej-idrija-cerkno.si

Bevk in Kosmač sta prijateljevala in Kosmač je verjetno tudi zato dobro poznal Baško grapo in jo izbral za prizorišče filma. Novela Očka Orel se sicer dogaja v Vipavski dolini, filmski scenarij s prvotnim naslovom V osrčju Evrope pa je Kosmač prestavil v Baško grapo. V njem omenja prihod partizanov v Baško grapo, miniranje proge, pa tudi Partizansko bolnico Franja.

Partizanska bolnica Franja v Dolenjih Novakih pri Cerknem
Skrite bolnišnice so bile posebnost slovenskega odporniškega gibanja med drugo svetovno vojno. Zaradi varnosti so jih gradili v težko dostopnih gozdovih, prepadnih grapah in podzemnih jamah. V njih so življenja reševali v okoliščinah, ki si jih danes skoraj ne moremo predstavljati. Po kapitulaciji Italije, jeseni 1943, so za izgradnjo bolnišnice na Cerkljanskem izbrali težko dostopno sotesko Pasice v Dolenjih Novakih. Ob sodelovanju domačinov je gradnja potekala postopoma vse do konca vojne, ko se je na dnu globeli ob potoku Čerinščica stiskalo 14 lesenih barak in več pomožnih objektov. Že v času vojne so jo poimenovali po partizanski zdravnici Franji Bojc Bidovec, ki jo je tudi največ časa vodila. V centralnem oddelku, ki ga danes poznamo pod imenom Partizanska bolnica Franja, se je zdravilo 578 težjih ranjencev, v zunanjih oddelkih pa še okoli 300 lažjih. Med ranjenci so bili poleg Slovencev tudi pripadniki narodov iz nekdanje Jugoslavije in Sovjetske zveze, Italijani, Poljaki, Francozi, dva Avstrijca in dva Američana. Avtentična materialna dediščina spomenika je bila skoraj v celoti uničena v povodnji septembra 2007. Zaradi velike simbolne vrednosti tega prostora so se kmalu po dogodku odločili za popolno rekonstrukcijo. Partizanska bolnica Franja tako ostaja simbol mednarodnega povezovanja in odpora, predvsem pa dragocen pomnik humanosti, plemenitosti in tovarištva. Razglašena je bila za kulturni spomenik državnega pomena, vpisana je na seznam svetovne dediščine pri UNESCU in nosi znak evropske dediščine. (Milojka Magajne)

Partizanska bolnica Franja danes. (Rafael Marn)	Ranjenega Sovo nesejo v dobro skrito bolnico Franjo. (del Fabbro)

V filmu Na svoji zemlji ranjenega partizana Sovo iz Baške grape odpeljejo z vozom, potem pa ga na nosilih in z zavezanimi očmi nesejo v Partizansko bolnico Franja, kjer je tudi Nančika, ki si še ni opomogla po smrti svojega fanta Dragiča. Filmska ekipa je prizore snemala na resnični lokaciji v Partizanski bolnici Franja.

Ko se dogajanje filma prvič prestavi s hribov nad Baško grapo v vas v dolini in se vaščani zberejo zaradi eksplozije, partizan Dragič mednje razdeli tiskane poročevalce. Tiskanja sicer v filmu ne vidimo, priporočamo pa ogled odlično ohranjene Partizanske tiskarne Slovenija pod vasjo Vojsko, ki priča, v kakšnih pogojih je nastajalo partizansko propagandno gradivo. Preseneča podatek, da so kmalu po kapitulaciji Italije tu tiskali Partizanski dnevnik, ki so ga po osvoboditvi Trsta teden dni tam tudi izdajali. Že 13. maja 1945 pa je začel izhajati njegov naslednik Primorski dnevnik. Na vsaki številki Primorskega dnevnika je še po več kot šestdesetih letih z drobnimi črkami ob naslovu razkrita zgodovina časopisa.

Partizanska bolnica Franja
Partizanska tiskarna Slovenija
Kontakt: Mestni muzej Idrija, Prelovčeva 9, 5280 Idrija
Cerkljanski muzej, Bevkova 12, 5282 Cerkno
Milojka Magajne, 05/372 3180, info@muzej-idrija-cerkno.si

Muzej slovenskih filmskih igralcev v Divači
Slovenska kinoteka je leta 1998 v prenovljeni Škrateljnovi hiši pripravila stalno razstavo, posvečeno zvezdi evropskega nemega filma Iti Rini, ki se je kot Ida Kravanja rodila leta 1907 v Divači. Leta 2011 so v obnovljenem gospodarskem poslopju odprli obsežno in medijsko odlično podprto stalno razstavo o slovenskih filmskih igralkah in igralcih, ki so se zapisali v zgodovino filma. Ob vstopu v zatemnjen prostor nas najprej posrka venček odlomkov iz slovenske filmske klasike, v katerih pridejo filmski liki najbolj do izraza. Z desne in leve stene v nas zrejo portreti igralcev. V pritličju se seznanimo s postopkom nastajanja filmskega lika. V nekdanji ledenici je postavljena maketa filmske ekipe pri snemanju filma, na interaktivni multimedijski projekcijski mizi pa lahko raziskujemo biografije in filmografije slovenskih filmskih igralcev, tudi vseh, ki so igrali v filmu Na svoji zemlji. V nadstropju je prikazana vloga igralcev pri predstavljanju filma javnosti. Razstavljene so nagrade, ki so jih slovenski igralci prejeli za svoje igralske stvaritve na različnih festivalih doma in po svetu. Na izbirnih zaslonih lahko sledimo pripovedim igralcev in drugih ustvarjalcev (med drugim glavnega snemalca in montažerja filma Na svoji zemlji Ivana Marinčka) o oblikovanju filmskih likov, medsebojnih odnosih v filmskih ekipah in življenju s filmom po končanem snemanju.

Ita Rina (arhiv SK)	Projekcija odlomkov na ogromno platno (Jaka Babnik)	Igra teme in svetlih poudarkov na razstavi (Jaka Babnik)

Muzej slovenskih filmskih igralcev
Kontakt: Muzej slovenskih filmskih igralcev, Kraška cesta 26, 6215 Divača
Slovenska kinoteka, Metelkova 2a, 1000 Ljubljana
Špela Čižman, 01/ 434 2506, msfi@kinoteka.si

Kinobalon
Kinobalon je program za otroke in mlade v ljubljanskem mestnem kinu Kinodvor. Mladim gledalcem prinaša kakovosten filmski program, spremljajoče delavnice in pogovore, filmska druženja in potepe. Verjamemo, da otroci filma ne spoznavajo le prek vida in sluha, ampak se ga morajo tudi dotakniti, ga začutiti, povohati in okusiti, da filmsko doživetje postane celostno in polno. Kinobalon ima dva balona: prvi je namenjen družinam in poteka predvsem ob vikendih in v času šolskih počitnic, drugi balon je šolski, ta v Kinodvoru domuje ob dopoldanskih urah čez teden. V obeh ponujamo izbor kakovostne sodobne produkcije, zato sledimo ponudbi slovenskih distributerjev in filmom evropskih in drugih festivalov. V šolski program vključujemo tudi starejše filmske klasike iz arhiva Slovenske kinoteke in Slovenskega filmskega arhiva, med njimi je tudi prvi slovenski zvočni celovečerni film Na svoji zemlji. Pomembno se nam zdi, da starši in učitelji, ki spremljajo otroke na predstavo, po ogledu spregovorijo z otroki o filmskem doživetju. Zato s pomočjo številnih strokovnjakov in zunanjih sodelavcev pripravljamo pedagoška gradiva za posamezne filme. Gradiva prinašajo podrobnejšo vsebino filma, zanimivosti o avtorju, nastanku in značilnostih filma ter ponudijo izhodišča za pogovore in dodatne dejavnosti. Oglede filmov dopolnjujejo pogovori z ustvarjalci, filmskimi in drugimi strokovnjaki, ki jih izberemo glede na tematiko filma. Med šolskimi počitnicami in ob vikendih otroci in mladi filme ustvarjajo tudi sami na številnih filmskih delavnicah. V Kinodvoru in Kinobalonu nikoli ni dolgčas, saj radi letimo na krilih domišljije. (Barbara Kelbl)

Otroci sodelujejo v pogovoru po ogledu filma. (Nada Žgank, Memento, arhiv Kinodvora)	Člani filmske delavnice snemajo kratek film. (Nada Žgank, Memento, arhiv Kinodvora)

Kinobalon
Kontakt: Kinodvor, Kolodvorska 13, 1000 Ljubljana
Petra Slatinšek in Barbara Kelbl, 01/239 22 20, kinobalon@kinodvor.org

Na vrh