Film Na svoji zemlji je prvi slovenski zvočni celovečerni igrani film. Prikazuje boj partizanov in civilnega prebivalstva na Primorskem za osvoboditev izpod petindvajsetletne italijanske okupacije. Film so prvič javno predstavili novembra 1948 v Ljubljani, v naslednjih letih pa si ga je po Sloveniji ogledalo 400.000 gledalcev.

Pri nastajanju filma Na svoji zemlji so sodelovali najboljši ustvarjalci tistega časa. Režijo filma je prevzel mladi France Štiglic, scenarij pa je napisal Ciril Kosmač po svoji noveli Očka Orel. Kosmač je fašistično nasilje izkusil tudi na lastni koži, zato so njegovi liki prepričljivi, filmska zgodba pa zvesta zgodovinskim dejstvom. Film je imel sprva naslov V srcu Evrope in je šele proti koncu snemanja dobil » najboljši naslov na svetu, saj govori za vse Slovence, za te kraje, pa še za naš film, ki mora kar naprej ostati na svoji zemlji« (Štiglic v Slavje slovenskega filma, TVS, 1975). Po prvotnem scenariju bi se moral film zaključiti v Baški grapi, kamor bi se Stane po osvoboditvi vrnil kot učitelj, vendar so tedanje politične razmere zahtevale, da se konča z osvoboditvijo Trsta. Tematska pot Na svoji zemlji film simbolično vrača v Baško grapo.

Ciril Kosmač je filmsko zgodbo umestil v Baško grapo, ki jo je dobro poznal zaradi prijateljevanja s pisateljem Francetom Bevkom. (Veno Pilon)	France Štiglic je sodeloval pri predelavah scenarija in izdelavi snemane knjige, v prvi filmski ekipi je bil pomočnik režiserja, v pomlajeni ekipi pa je postal glavni režiser. (iz arhiva Tuga Štiglica)

• Stane, glej jo, našo Grapo!
• O, moj Jezus!
  
• Kapitulacija! Dol s fašisti!
• Sezula se bom, ker grem poslednjič po naši zemlji.
  
• Ali jo poznaš, ptičico, a?
  
• Prižgi, prižgi!
• Na svoji zemlji bom svoj gospod.

Mnogi ustvarjalci filma Na svoji zemlji so leta 1949 dobili državna priznanja in nagrade, Ciril Kosmač tudi Prešernovo nagrado za scenarij. Režiser France Štiglic je Prešernovo nagrado dobil šele leta 1962 za filme Dolina miru, Deveti krog in Balada o trobenti in oblaku. Skladatelj Marjan Kozina, avtor prepoznavne filmske glasbe, je obrazložitev komisije pozdravil in jo »dopolnil« s filmom Na svoji zemlji (Post festum, Delo, 25. 2. 1962).

Časopisi so o dogodku pisali kot o tridesetletnici slovenske profesionalne kinematografije. Novinarka Jovita Podgornik in snemalec Ivo Belec sta prireditev zabeležila v oddaji Televizije Slovenija Slavje slovenskega filma.

• France Štiglic o filmu Na svoji zemlji
  
• Domačini o filmu Na svoji zemlji

Zgodovinsko ozadje: Primorska je bila po prvi svetovni vojni priključena Kraljevini Italiji. Italijani so močno utrdili mejo z Jugoslavijo in uvedli šole v italijanskem jeziku. Mnogi Slovenci so izgubili službe ali so se morali seliti v druge predele Italije, če so jih želeli ohraniti. Primorci so zato med drugo svetovno vojno videli možnost rešitve izpod fašističnega režima v sodelovanju s partizani, le redki so se priključili belogardistom.

Vsebina filma: Film prikazuje zadnji dve leti osvobodilnega boja, od poletja 1943 do osvoboditve maja 1945. Zgodba se vzporedno odvija v vasi v Baški grapi in na terenih, kjer se gibljejo partizani. Komisar Stane, bivši španski borec, in komandir Sova se s skupino partizanov spustita v Baško grapo, da bi minirali progo. Duša upora v vasi je stari Obrekar s partizanskim imenom očka Orel, skupaj z ženo Ano, hčerko Nančiko in vnukom Borisom. Zavedni so tudi Gradnikovi, mama Angelca, hčerka Tildica, sinova Stane in Dragič (partizana) in mnogi drugi vaščani. Okupatorje podpira preračunljiva Dragarica, ki hoče ohraniti grunt. Njen sin Drejc je razdvojen med njo in dekletom Tildico. Po kapitulaciji Italije septembra 1943 v vas vkorakajo partizani in v gozdove gredo skoraj vsi moški razen Drejca, pridružita se jim tudi Tildica in Nančika. Potem območje zasedejo nacisti, ki so še trši od fašistov – SS oficir Adolf Kutschera se odloči, da bo v Baški grapi iztrebil partizane in tiste, ki jih podpirajo. Zbere vaščane in ukaže ustreliti štiri talce. Med njimi je tudi Angelca Gradnik, ki se sezuje, da bo šla bosa "poslednjič po naši zemlji". Komandant Stane pošlje Tildico k očku Orlu. Ujamejo jo belogardisti in odpeljejo v zapor v kleti Dragarjeve hiše. Drejc postreli stražarje, reši Tildico in skupaj z njo zbeži v partizane. Borba postaja vse ostrejša, partizani ponovno minirajo železnico v Baški grapi. Na enem od partizanskih pohodov Tildica pove Drejcu, da je noseča. Skupaj s tovariši sanjata, kako bo, ko bo prišla svoboda. Spodaj v dolini Kutschera ustreli očka Orla in njegovo ženo Ano, reši se samo vnuk Boris. Pribeži do Drejca, ki sam napade nemško kolono in pade pod njihovimi streli. Boris na Orlovem in Drejčevem pogrebu dobi partizansko ime Orlič in se pridruži partizanom. Po mnogih bitkah partizani osvobodijo Trst in vojne je konec.

Naslov filma Na svoji zemlji je zelo priljubljen za naslove knjig, člankov, televizijskih prispevkov, spletnih strani, gledaliških iger in umetniških dogodkov, prireditev in državnih proslav, tako se imenuje celo ekološka kmetija. Društvo slovenskih filmskih ustvarjalcev od leta 2012 podeljuje moralno nagrado za humanitarne zasluge Na svoji zemlji. Prva prejemnika sta bila Tomo Križnar in Maja Weiss za angažirani dokumentarec Oči in ušesa boga – video nadzor Sudana.

Na vrh